Primerjava med tehnikama teka v supergah in bos - 4. del



Zadnjih 30 let se je industrija tekaške obutve trudila izdelati superge s čim boljšim blaženjem, dobro oporo in stabilizacijo, toda danes je proizvodnja šla v popolnoma drugo smer. Nedolgo nazaj, se je po svetu razširilo gibanje, ki promovira tek v minimalistični obutvi.  Je popolnoma »nov« pogled na tek, ki ga skušajo približati bosonogemu načinu teka. Nova obutev ima v primerjavi s klasičnimi tekaškimi copati manj vsega, manj blaženja, manj opore in manjšo težo. So fleksibilni in minimalno omejujejo gibanje stopala, hkrati pa so zaščita pred nevarno podlago. Nekateri zagovorniki »minimalizma« skušajo to predstaviti kot nov koncept, vendar če se ozremo v preteklost lahko vidimo, da je bila do 70. let 20.st lahka tekaška obutev s tankim podplatom edina takrat dostopna obutev za tekače na tržišču. Minimalistični tip copatov je bil prisoten že od nekdaj, le imenovali se niso tako. Od pojava te »nove« obutve so se začele dogajati spremembe tudi na klasičnih tekaških copatih. Obutev postaja vse lažja, tanjša in meja med različnimi tipi superg ni več tako očitna.


Primer tekaške obutve iz leta 1973.


Mnogi proizvajalci kot so  Vibram FiveFingers, Vivo Barefoot, Merrell, Brooks in ostali imajo v svoji ponudbi svoje modele minimalističnih copatov, ki se med seboj razlikujejo po številnih karakteristikah. Težava je v tem, da ni enotnega kriterija, ki bi določal kateri produkt spada v skupino minimalistične obutve. Na podlagi internetnega pregleda izdelkov se njihova teža giblje nekje med 60 in 280g, debelina podplata pa med 4 in 20mm. Nekateri modeli so popolnoma odstranili strukture tipičnega tekaškega copata, spet drugi so jih ohranili. 

Primer današnje minimalistične tekaške obutve.


Pojavlja se vprašanje kako je lahko tek v copatih, ne glede na to kako tanki in lahki so, opredeljen kot bosonogi tek.  Zagovorniki minimalizma poudarjajo, da bi naj bil ta način teka bolj naraven v primerjavi s tekom v klasičnih tekaških copatih. Oba načina teka se razlikujeta v vzorcih gibanja, in sicer za tek v supergah je najbolj očitna posebnost način postavitve stopala ob podlago. 75% obutih tekačev teče preko pete, medtem ko bosonogi tekači oziroma tekači z minimalističnimi copati tečejo večinoma preko sprednjega ali srednjega dela stopala.

Raziskave so pokazale, da je za bosonogi tek in tek v nekaterih minimalističnih copatih (Vibram FiveFingers) značilna manjša dorzalna fleksija stopala v trenutku kontakta s podlago in krajša dolžina koraka. Amplituda giba v kolenskem sklepu je v oporni fazi manjša, je pa koleno ob pristanku bolj pokrčeno. Tako je manjša možnost teka preko pete (Squadrone in Gallozzi, 2009). Izogibanje teku preko pete povezujejo z manjšo hitrostjo prirastka sile in odsotnostjo prvega vrha sile reakcije podlage, kar bi lahko pripomoglo k manjši pojavnosti poškodb. Vendar do danes še ni bilo izvedenih študij, ki bi te trditve potrjevale (Jenkins in Cauthon, 2010).

Na spletu obstajajo posnetki z navodili kako uporabljati minimalistične copate, oziroma kako preiti na nov način teka. Večina poudarja krajše korake z višjo frekvenco. Ta sprememba v tehniki bo zmanjšala velikost sile na tekača ne glede na uporabo superg. Takoj se lahko vprašamo, ali je bolj pomembna vrsta obutve ali način teka? Poleg tega, ne smemo spregledati, da vsi minimalistični modeli ne spodbujajo teka, ki je podoben bosonogemu, torej preko prstov, ampak je za mnoge še zmeraj značilen tek preko pete, koleno pa je ob pristanku bolj iztegnjeno.

Tanjši podplati bi naj v primerjavi s tekom v klasičnih supergah povečali sposobnost propriocepcije. Wakeling, Pascual in Nigg (2002) so opredelili obutev kot »filtre«, ki filtrirajo senzorne informacije s površine stopala. Minimalistični copati in klasične superge so filtri, ki različno omejujejo dotok informacij oziroma zaznavo receptorjev v stopalih. Zato torej, minimalistična obutev nikakor ne poveča te sposobnosti kot to zatrjujejo mnogi. Kakršna koli zaščita podplata ovira senzorne informacije, je pa res, da minimiziranje materialov med stopalom in podlago zmanjša negativen učinek na propriocepcijo (Langer, 2012).

Minimalističen tek ne bo čudežno zmanjšal velikosti sil na tekača in s tem možnosti poškodb. Minimalistični copati lahko spodbudijo drugačen način teka, ki bo za nekatere tekače ugoden za druge pa bo takšna tehnika teka povečala možnosti za nove poškodbe, še posebej če je bil prehod prehiter in se mišice niso uspele pravočasno prilagoditi. Tako so zabeležili med tekači, ki so prešli iz klasičnih superg na minimalistične copate povečano število stres poškodb metatrazalnih kosti, zaradi prehiterga prehoda iz RFS na FFS ali MFS tek. Sile v nobenem primeru ne bodo izginile, prišlo bo le do prerazporeditve. Ker gre za razmeroma novo »modno muho«, bodo v prihodnje potrebne dodatne raziskave za boljše razumevanje različnih načinov teka. 


Viri:

Jenkins, D. W., Cauthon, D. J. (2010). Barefoot running claims and controversies: a review of the literature. Journal of the American Podiatric Medical Association, 101, 231-246.

Langer, P. (2012). A closer look at minimalist running shoes. Podiatry today, 25 (9)

Squadrone, R., Gallozzi, C. (2009). Biomechanical and physiological comparison of barefoot and two shod conditions in experienced barefoot runners. The journal of sports medicine and physical fitness, 49, 6–13.

Wakeling, J. M., Pascual, S. A., Nigg, B. M. (2002). Altering muscle activity in the lower extremities by running with different shoes. Medicine & Science in Sports & Exercise, 34(9), 1529-1532.


Igor Habrun, KinVital  

0 komentarji:

Objavite komentar

 

Social

Barefoot Runners Society

Video

Instagram

Instagram