Zadnjih 30 let
se je industrija tekaške obutve trudila izdelati superge s čim boljšim
blaženjem, dobro oporo in stabilizacijo, toda danes je proizvodnja šla v
popolnoma drugo smer. Nedolgo nazaj, se je po svetu razširilo gibanje, ki
promovira tek v minimalistični obutvi.
Je popolnoma »nov« pogled na tek, ki ga skušajo približati bosonogemu
načinu teka. Nova obutev ima v primerjavi s klasičnimi tekaškimi copati manj
vsega, manj blaženja, manj opore in manjšo težo. So fleksibilni in minimalno
omejujejo gibanje stopala, hkrati pa so zaščita pred nevarno podlago. Nekateri
zagovorniki »minimalizma« skušajo to predstaviti kot nov koncept, vendar če se
ozremo v preteklost lahko vidimo, da je bila do 70. let 20.st lahka tekaška
obutev s tankim podplatom edina takrat dostopna obutev za tekače na tržišču. Minimalistični tip copatov je bil prisoten že od nekdaj, le
imenovali se niso tako. Od pojava te »nove« obutve so se začele dogajati
spremembe tudi na klasičnih tekaških copatih. Obutev postaja vse lažja, tanjša
in meja med različnimi tipi superg ni več tako očitna.
Primer tekaške obutve iz leta 1973.
Mnogi
proizvajalci kot so Vibram FiveFingers, Vivo Barefoot, Merrell, Brooks in ostali imajo v svoji ponudbi
svoje modele minimalističnih copatov, ki se med seboj razlikujejo po številnih
karakteristikah. Težava je v tem, da ni enotnega kriterija, ki bi določal
kateri produkt spada v skupino minimalistične obutve. Na podlagi internetnega
pregleda izdelkov se njihova teža giblje nekje med 60 in 280g, debelina
podplata pa med 4 in 20mm. Nekateri modeli so popolnoma odstranili strukture
tipičnega tekaškega copata, spet drugi so jih ohranili.
Primer današnje minimalistične tekaške obutve.
Pojavlja se
vprašanje kako je lahko tek v copatih, ne glede na to kako tanki in lahki so,
opredeljen kot bosonogi tek. Zagovorniki
minimalizma poudarjajo, da bi naj bil ta način teka bolj naraven v primerjavi s
tekom v klasičnih tekaških copatih. Oba načina teka se razlikujeta v vzorcih
gibanja, in sicer za tek v supergah je najbolj očitna posebnost način
postavitve stopala ob podlago. 75% obutih tekačev
teče preko pete, medtem ko bosonogi tekači oziroma tekači z minimalističnimi
copati tečejo večinoma preko sprednjega ali srednjega dela stopala.
Raziskave
so pokazale, da je za bosonogi tek in tek v nekaterih minimalističnih copatih
(Vibram FiveFingers) značilna manjša dorzalna fleksija stopala v trenutku
kontakta s podlago in krajša dolžina koraka. Amplituda giba v kolenskem sklepu
je v oporni fazi manjša, je pa koleno ob pristanku bolj pokrčeno. Tako je
manjša možnost teka preko pete (Squadrone in Gallozzi, 2009). Izogibanje teku
preko pete povezujejo z manjšo hitrostjo prirastka sile in odsotnostjo prvega
vrha sile reakcije podlage, kar bi lahko pripomoglo k manjši pojavnosti
poškodb. Vendar do danes še ni bilo izvedenih študij, ki bi te trditve potrjevale
(Jenkins in Cauthon, 2010).
Na spletu
obstajajo posnetki z navodili kako uporabljati minimalistične copate, oziroma
kako preiti na nov način teka. Večina poudarja krajše korake z višjo frekvenco.
Ta sprememba v tehniki bo zmanjšala velikost sile na tekača ne glede na uporabo
superg. Takoj se lahko vprašamo, ali je bolj pomembna vrsta obutve ali način
teka? Poleg tega, ne smemo spregledati, da vsi minimalistični modeli ne
spodbujajo teka, ki je podoben bosonogemu, torej preko prstov, ampak je za
mnoge še zmeraj značilen tek preko pete, koleno pa je ob pristanku bolj
iztegnjeno.
Tanjši podplati
bi naj v primerjavi s tekom v klasičnih supergah povečali sposobnost propriocepcije.
Wakeling, Pascual in Nigg (2002) so opredelili obutev kot »filtre«, ki
filtrirajo senzorne informacije s površine stopala. Minimalistični copati in
klasične superge so filtri, ki različno omejujejo dotok informacij oziroma
zaznavo receptorjev v stopalih. Zato torej, minimalistična obutev nikakor ne
poveča te sposobnosti kot to zatrjujejo mnogi. Kakršna koli zaščita podplata
ovira senzorne informacije, je pa res, da minimiziranje materialov med stopalom
in podlago zmanjša negativen učinek na propriocepcijo (Langer, 2012).
Minimalističen
tek ne bo čudežno zmanjšal velikosti sil na tekača in s tem možnosti poškodb.
Minimalistični copati lahko spodbudijo drugačen način teka, ki bo za nekatere
tekače ugoden za druge pa bo takšna tehnika teka povečala možnosti za nove
poškodbe, še posebej če je bil prehod prehiter in se mišice niso uspele
pravočasno prilagoditi. Tako so zabeležili med tekači, ki so prešli iz
klasičnih superg na minimalistične copate povečano število stres poškodb
metatrazalnih kosti, zaradi prehiterga prehoda iz RFS na FFS ali MFS tek. Sile
v nobenem primeru ne bodo izginile, prišlo bo le do prerazporeditve. Ker gre za
razmeroma novo »modno muho«, bodo v prihodnje potrebne dodatne raziskave za
boljše razumevanje različnih načinov teka.
Viri:
Jenkins, D. W.,
Cauthon, D. J. (2010). Barefoot running claims and controversies: a review of
the literature. Journal of the American Podiatric Medical Association, 101, 231-246.
Langer, P.
(2012). A closer look at minimalist running shoes. Podiatry today, 25 (9)
Squadrone, R.,
Gallozzi, C. (2009). Biomechanical and physiological comparison of barefoot and
two shod conditions in experienced barefoot runners. The journal of sports
medicine and physical fitness, 49, 6–13.
Wakeling, J. M.,
Pascual, S. A., Nigg, B. M. (2002). Altering muscle activity in the lower
extremities by running with different shoes. Medicine & Science in Sports & Exercise, 34(9),
1529-1532.
Igor Habrun, KinVital 
0 komentarji:
Objavite komentar