Primerjava med tehnikama teka v supergah in bos – 1. del

Dosedanje študije so pokazale, da se bosonogi tekači razlikujejo od tekačev v supergah v mnogih pogledih kot je tehnika teka, velikost sil, ekonomičnost teka, anatomske posebnosti, sposobnost propriocepcije, pojavnost poškodb… V svojem prvem prispevku bom začel z najbolj očitno razliko in sicer z načinom postavitve stopala ob podlago, ki je najbolje proučevan element teka. V osnovi ločimo tri načine (Lieberman, 2012): 1. tek preko pete (rearfoot strike)- v nadaljevanju kratica RFS, 2. tek preko srednjega dela stopala (midfoot strike)- v nadaljevanju MFS in 3. tek preko sprednjega dela stopala (forefoot strike)- v nadaljevanju FFS. Bosonogi tekači večinoma tečejo preko sprednjega dela (natančneje preko sprednjega zunanjega dela, pristanejo na 4. in 5. stopalnico ali metatarzalno kost), nekaj pa je takih, ki bodo tekli preko srednjega dela ali celo preko pete. Tekaške superge lahko s svojim odebeljenim petnim delom podplata spodbujajo drugačen način teka. Če bosonogi tekač teče preko sprednjega dela, bo ob isti postavitvi stopala in ob prisotnosti superge, z večjo verjetnostjo tekel preko srednjega dela ali pete. Izkaže se, da 75-80% rekreativnih tekačev v supergah tečejo preko pete (Hasegawa, H., Yamauchi in Kraemer, 2007). Kaj se dejansko dogaja s tekači nam najbolje pokažejo grafi sile reakcije podlage. Lieberman idr. (2010) so delali primerjavo sile reakcije podlage med bosonogimi tekači in tekači v supergah pri različnih postavitvah stopala na podlago (pri hitrosti 3,5 m/s). Če pogledamo spodnji graf teka preko pete pri obeh načinih teka (Graf a in b), vidimo podobno situacijo. Na obeh je viden prvi vrh, ki je posledica udarca pete ob podlago in drugi vrh, ki predstavlja fazo srednjega opiranja, ko celotna teža tekača pritisne ob podlago. Razlika je le v velikosti prvega vrha. Če primerjamo graf sile reakcije podlage RFS teka v supergah (Graf b) z bosim FFS tekom vidimo, da z dobro tehniko prvi vrh pri bosonogem teku izgine (Graf c).

Sila reakcije podlage in kinematika stopala pri hitrosti 3,5 m∙  pri istem tekaču. a-bosi tek preko pete, b-tek v supergah preko pete, c-bosi tek preko sprednjega dela (Lieberman idr., 2010).

Še več nam povedo natančni podatki o velikosti sile in hitrosti prirastka sile prvega vrha. Rezultati so pokazali, da je velikost sile pri bosonogih FFS tekačih 0,58±0,21 telesne teže (Spodnja Slika a, FFS barefoot). Pri bosonogem RFS teku (Slika a, RFS barefoot), je bila izmerjena sila 1,89±0,72 telesne teže in pri RFS teku v tekaških copatih (Slika a, RFS shod) 1,74±0,45 telesne teže. Sile pri FFS teku so 3-krat manjše kot pri RFS teku s copati ali brez. Je pa res, da so tekaški copati pri RFS teku zmanjšali velikost sile za 10% v primerjavi s FFS tekom. Povprečna hitrost prirastka sile pri bosonogih FFS tekačih (Slika b, FFS barefoot) je bila 64,6±70,1 telesne teže/s, podobno kot pri RFS teku v supergah (Slika b, RFS shod), tam so izmerili povprečno silo 69,7±28,7 telesne teže/s. Izmerjene vrednosti pri obeh načinih teka so 7-krat manjše kot pri bosonogem RFS teku. Tam je bila povprečna izmerjena hitrost prirastka sile kar 463,1±141,0 telesne teže/s (Slika b, RFS barefoot). Iz tega je razvidno, da imajo moderni tekaški copati dobro sposobnost zmanjšanja hitrosti prirastka sile.

Velikost sile (a) in hitrost prirastka sile (b) pri hitrosti teka 3,5 m∙ za bosonoge RFS tekače, obute RFS  tekače in bosonoge FFS tekače (Lieberman idr., 2010).

Moderni tekaški copati z oblazinjenim petnim delom ponujajo dobro blaženje, saj zmanjšajo velikost sile prvega vrha za 10% (Nigg, 1986), po nekaterih podatkih celo za 22% (Fong in Hong, 2007) in upočasnijo hitrost prirastka sile za približno 7-krat, kar pomeni približno 70-80 telesnih mas/sekundo. Superge na ta način omogočajo udoben RFS tek tudi na najbolj trdih in grobih podlagah, vendar kot je iz grafov razvidno, se prvi vrh še zmeraj pojavlja. Tekači, ki tečejo preko pete so pod stalnim vplivom velikih sil (še posebej izrazito na trdih podlagah) in problem je v tem, da se zaradi oblazinjenega dela pete tega ne zavedajo saj zaznavajo precej manjše sile ob pristanku, kot dejansko so. Pri RFS teku govorimo o velikih trenutnih silah, ki se v zelo kratkem času prenesejo od stopala in gležnja navzgor preko kolena, kolka, na hrbtenico in glavo. Ob tem se moramo zavedati, da se z vsakim korakom sile seštevajo, pri 1km teka povprečen tekač udari ob tla približno 600 krat. Pojavljanje prvega vrha pri RFS teku in višje hitrosti prirastka sile po nekaterih avtorjih, naj ne bi bila vzroka za tekaške poškodbe. Ena študija je celo pokazala, da je bila pojavnost poškodb najmanjša pri RFS teku v supergah (Nigg, 2001; Nigg, 2010). Po drugi strani pa mnogi izpostavljajo prvi vrh in hitrost prirastka sile, kot glavni razlog za pojav številnih poškodb: tibialna stres fraktura, tekaško koleno, plantarni fasciitis, bolečina v križu (Davis idr., 2010; Milner idr., 2006; Perl idr., 2012).

Razumevanje načinov postavitve stopala ob podlago, je zelo kompleksen element pri gibanju človeka. Odvisno je od številnih dejavnikov. Študije so pokazale, da je hitrost teka zelo pomemben faktor in bi zato naj tekači pri nižjih hitrostih tekli preko pete, ob povečevanju pa bi naj prehajali na tek preko sprednjega dela stopala (Nigg, Bahlsen, Luethi in Stokes, 1987). Poleg tega so še ostali faktorji, kot je trdota podlage (Herzog, 1979). Bolj mehka tla bodo z večjo verjetnostjo izzvala RFS tek in po drugi strani bolj trda tla, bodo prisilila tekača na FFS tek. Tudi treniranost bosonogih tekačev, količina treningov in vrsta teka, bi lahko vplivalo na pojavnost določenega tipa postavitve stopala na podlago. Trenirani bosonogi tekači, ki količinsko tečejo več in daljše razdalje, bodo z večjo verjetnostjo razvili FFS vzorec teka. Po drugi strani pa bo med manj aktivnimi tekači več takih, ki bodo tekli preko pete in bodo tako zaradi manjših količin treningov, z manjšo verjetnostjo, podvrženi tekaških poškodbam (Hatala, 2013).

Tako, bom tukaj kar zaključil s tem svojim prvim delom primerjave bosonogega teka s tekom v supergah. V naslednjem prispevku bom opisal ostale biomehanske posebnosti, poleg tega pa boste izvedeli kateri način teka je bolj ekonomičen.

Viri:

Davis, I. S, Bowser, B., Mullineaux, D. (2010). Do Impacts Cause Running Injuries? A Prospective Investigation. Conference Proceedings of the Annual Meeting of the American Society of biomechanics (763).

Fong, D. T., Hong, Y., Li, J. X. (2007). Cushioning and lateral stability functions of cloth sport shoes. Sports Biomech, 6 (3), 407-417.

Hasegawa, H., Yamauchi, T., Kraemer, W. J. (2007). Foot strike patterns of runners at 15-km point during an elite-level half marathon. The Journal of Strength & Conditioning Research, 21, 888–893.

Hatala, K. G., Dingwall, H. L., Roshna, E., Wunderlich, R. E., Richmond, B. G. (2013). Variation in Foot Strike Patterns during Running among Habitually Barefoot Populations. PLoS ONE, 8(1).

Herzog, W. (1979). The influence of running speed and running surface on the load of the human body. Zurich: Federal Technical Institute.

Lieberman, D. E. (2012). What we can learn about running from barefoot running: An evolutionary medical perspective. American college of sports medicine, 40 (2), 63-72.

Lieberman, D. E., Venkadesan, M., Werbel, W. A., Daoud, A. I., D’Andrea, S., Davis, I. S. idr. (2010). Foot strike patterns and collision forces in habitually barefoot versus shod runners. Nature, 463 (28), 531–535.

Milner, C. E., Ferber, R., Pollard, C. D., Hamill, J., Davis, I. S. (2006). Biomechanical factors associated with tibial stress fracture in female runners. Medicine & Science in Sports & Exercise, 38, 323–328.

Nigg, B. R. (1986). The Biomechanics of Running Shoes. Human Kinetics.

Nigg, B. M. (2001). The role of impact forces and foot pronation: a new paradigm. Clinical Journal of Sports Medicine, 11, 2-9.

Nigg, B. M. (2010). Biomechanics of Sports Shoes. Calgary: Topline Printing.

Nigg, B. M., Bahlsen, H. A., Luethi, S. M., Stokes, S. (1987). The influence of running velocity and midsole hardness on external impact forces in heel-toe running. Journal of Biomechanics, 20, 951–959.

Perl, D. P., Daoud, A. I., Lieberman, D. E. (2012). Effects of footwear and strike type on running economy. Medicine & Science in Sports & Exercise, 44 (7), 1335-1343.

Igor Habrun, KinVital